Opazujmo sebe brez sodbe in vrednotenja

Zdravje

V reviji Zdravje je avgusta 2017 izšel prispevek o psihologiji čuječnosti, ki je nastal na podlagi intervjuja z mag. Majo Bajt, univ. dipl. psih., predsednico strokovnega sveta Društva za razvijanje čuječnosti in vodjo projekta Čuječnost v šolah. Predstavljamo kratek izsek:

Zdravje

“Običajno smo naravnani tako, da želimo doživljati le lepe stvari in se izogibamo neprijetnim. Vendar vsi vemo, da bolj se izogibamo neprijetnim vsebinam, bolj hodijo za nami. Pri čuječnosti pa zdržimo, tudi če doživljamo nekaj neprijetnega, in ostanemo s temi neprijetnimi čustvi, mislimi ali občutki. Sproti opažamo, kaj vse se dogaja v našem življenju. Tako smo zmožni delati zavestnejše izbire in se odločiti tudi za spremembe v življenju.

Pri čuječnosti gre torej za sprejemanje vsega, kar je. Tako prijetnih kot neprijetnih aspektov življenja. »Tudi pozitivno mišljenje je lahko zelo dobra bližnjica, vendar vsi vemo, da življenje ni samo prijetno, ampak so tudi neprijetnosti del življenja, v enaki meri kakor prijetne stvari. Dobro je, če se tega zavedamo in znamo to sprejeti,« še pove Maja Bajt.

Kaj pravzaprav pomeni samozavedanje pri čuječnosti? Najprej na primer občutimo veter na svoji koži. Zaznamo svojo držo, kako sedimo, kakšni so občutki v mišicah, opazimo lahko morebitne napetosti v telesu. Po tem pa je naša izbira, kaj bomo s tem naredili. Lahko držo popravimo, lahko pa vztrajamo v neprijetni drži še naprej … Na ta način izražamo skrb do sebe. Na ravni čustev se, če smo pozorni, lahko srečamo z žalostjo: opazimo jo, smo z njo, takšno, kot je. Prej ali slej opazimo, da se to čustvo spreminja, da tudi mine, čeprav nismo nič posebnega naredili z njim. Če ga potlačujemo ali potiskamo na stran, se preusmerjamo na nekaj prijetnega – prej ali slej pride nazaj kot bumerang. Lahko se izrazi tudi na telesni ravni – kot bolečina v želodcu ali glavobol …”

Vabljeni k branju članka v celoti: povezava.

Objavi komentar

Print your prijavnica