Kaj je intervizija?sharing


Intervizija je vrsta supervizije, v kateri skupina kolegov reflektira o vprašanju, ki je pomembno za njihovo dejavnost. Je prostor učenja, izpopolnjevanja in medsebojne podpore. Vloge v intervizijski skupini niso vnaprej določene, temveč jih fleksibilno prevzemajo vsi člani.

Intervizija v okviru Društva je namenjena izvajalcem programov čuječnosti, da na njej delijo izkušnje in ovire pri srečevanju s skupinami in posamezniki. Društvo posreduje pri organizaciji intervizijskih skupin, s tem ko združuje osebe s podobnimi interesi, izkušnjami in področji delovanja.

Predstavitev društva

Smernice za izvajalce programov


Smernice nudijo orientacijo vsem članom o tem, kaj bi bilo dobro izkusiti in osvojiti za predajanje veščin in znanj o čuječnosti pri srečevanju s posamezniki in s skupinami, če se pojavi želja, da bi se podali na to pot.

V Društvu za razvijanje čuječnosti spodbujamo izkušenjsko učenje. Smernice tako predlagajo različne oblike pridobivanja izkušenj in splošen opis pomembnih znanj in veščin. Člani Društva jih v sodelovanju upoštevajo in izvajajo na način, da se lahko razvijajo in učijo drug od drugega – govorimo o samoorganizaciji učenja. Princip temelji na zaupanju, da lahko posameznik v primernem okolju osebnostno raste in razvija sprejemajoč odnos do doživljanja sebe in drugih ter v skladu s tem tudi deluje. To je sorodno tudi s filozofijo čuječnosti.

Samoorganizacija učenja deluje, kadar se posamezniki aktivno vključujejo v izobraževalne procese. Pri tem jih vodijo vprašanja: (a) kaj želim spoznati, (b) kaj še potrebujem, da bi razvil določene veščine in (c) kaj lahko nudim drugim.

Izoblikovanje mentorja čuječnosti razumemo kot proces, ki prehaja skozi štiri stopnje. Vsaka stopnja predstavlja večjo izkušenost na področju čuječnosti, in sicer:

1. začetnik (udeleženec uvodnega programa)
2. praktikant (pridobil je veščine za samostojno prakso)
3. tutor (začenja predajati veščine in znanja o čuječnosti)
4. mentor (velika izkušenost s prakso in predajanjem veščin čuječnosti)

ZNANJA IN VEŠČINE

Posameznik si s prakso čuječnosti čedalje bolj dopušča biti človek, tudi s svojo ranljivostjo in nevednostjo, v nasprotju z držo strokovnjaka, ki bi ocenjeval in vedel. Tudi mentor podaja čuječnost predvsem s sočutnim in sprejemajočim odnosom do svojega lastnega doživljanja in do drugih. Poučevanje čuječnosti kljub temu olajšajo posebna znanja in veščine na naslednjih področjih:

1. osebna izkušnja

  • specifične veščine in znanja, ki jih pridobi z redno osebno izkušnjo različnih oblik čuječnostne meditacije (npr. pregled telesa, minute za dihanje, meditacija ljubeče naklonjenosti, meditacija preproste prisotnosti idr.)
  • zmožnost in pripravljenost raziskovati samega sebe s prakso čuječnosti, s pogovori s kolegi in s pisanjem osebne refleksije ali dnevnika
  • sposobnost ocenjevanja lastne prakse in dela v vlogi tutorja ali mentorja čuječnosti in zavezanost k etičnemu ravnanju

2. teorija

  • osnove psihologije in nevrobiologije
  • osnove filozofije s poudarkom na epistemologiji
  • poznavanje vsebine raznih programov, osnovanih na čuječnosti
  • poznavanje teorij, ki pojasnjujejo čuječnost kot prakso, psihološke in nevrobiološke mehanizme in učinke čuječnosti
  • poznavanje skupinske dinamike
  • poznavanje zgodovine in kultur, iz katerih izhaja čuječnost
  • znanje o kontraindikacijah za prakso čuječnosti
3. vodenje in poučevanje

  • sposobnost organiziranega vodenja skupine (vzdrževanje strukture srečanj in časovnega okvirja) in oblikovanja varnega okolja, v katerem lahko udeleženci raziskujejo in preizkušajo nove veščine
  • veščine didaktičnega podajanja psihoedukativnih vsebin
  • veščine vodenja vaj za razvijanje čuječnosti
  • veščine fenomenološkega povpraševanja in konstruktivnega podajanja povratne informacije sogovorniku
  • znanje in izkušnje s populacijo, ki bo uporabnik programa, še posebej v primeru dela s posamezniki iz ranljivih skupin (osebe z duševnimi motnjami, osebe na prestajanju kazni zapora, bolniki z rakom, nosečnice ipd.)
  • znanje za ravnanje z doživljajsko neprijetnimi vsebinami in travmami

4. intervizija

  • sposobnost sooblikovanja intervizij s poročanjem o izkušnjah srečevanja s posamezniki in s skupinami
  • sposobnost učenja od kolegov

PRIDOBIVANJE IZKUŠENJ

V Društvu spodbujamo organizacijo različnih oblik dejavnosti, ki članom omogočajo pridobivanje izkušenj na različnih področjih čuječnosti – od spoznavanja do predajanja znanj in veščin.

Oblika dejavnosti Opis Komu je namenjena? Kdo jo izvaja?
Uvodni programi čuječnosti 8-tedenski programi čuječnosti po 2 polni uri na teden. Začetniki pridobijo veščine za samostojno nadaljevanje prakse čuječnosti. Tutorji z opazovanjem mentorja pridobivajo izkušnje različnih načinov poučevanja. Začetnikom in
tutorjem
Mentorji
Skupine za
ohranjanje prakse
Zaprte in polodprte skupine, kjer se posamezniki srečujejo z namenom ohranjanja prakse čuječnosti in dela na sebi (osebnostna rast). Tutorji z njimi pridobivajo izkušnje vodenja skupin in posameznih vaj za razvijanje čuječnosti. Praktikantom,
tutorjem in
mentorjem
Tutorji in
mentorji
Intenzivne
delavnice (odmiki)
Poglabljanje prakse čuječnosti in refleksija v skupini na odmiku, ki traja vsaj 2 dni. Večino časa na delavnici udeleženci preživijo v tišini. Praktikantom,
tutorjem in
mentorjem
Tutorji in
mentorji
Delavnice za tutorje
in mentorje
Razvijanje specifičnih veščin, ki so pomembne za učitelje čuječnosti (npr. tečaj fenomenološkega povpraševanja, tečaj vodenja čuječnostnih vaj in podobno). Tutorjem in
mentorjem
Tutorji in
mentorji
Intervizija Predstavitev in refleksija srečevanja s posamezniki in s skupinami. Mesečna srečanja. Tutorjem in
mentorjem
Tutorji in
mentorji
Seminarska
srečanja
Predstavitev člankov, esejev in knjig ter refleksija o izbranih temah. Praktikantom,
tutorjem in
mentorjem
Tutorji in
mentorji
Individualni
pogovori
Pogovori o praksi čuječnosti, o osebni stiski, ki potrebuje več pozornosti, ali intervizija za tutorje in mentorje. Vsem Tutorji in
mentorji

OD ZAČETNIKA DO MENTORJA ČUJEČNOSTI

Za predajanje veščin čuječnosti je potrebna osebnostna rast, ki zahteva svoj čas in je ne moremo predvideti. Kljub temu pa želimo s spodnjimi smernicami spodbuditi tiste, ki bi se radi podali na pot mentorjev čuječnosti.

Vloga Pretekle izkušnje Predlogi za razvijanje čuječnosti in drugih znanj
Začetnik
  • brez
  • spoznavanje vaj za razvijanje čuječnosti
  • razvijanje čuječnosti v vsakodnevnem življenju
  • pisanje dnevnika doživljanja
    spoznavanje osnovnih znanj o čuječnosti
Praktikant
  • zaključen uvodni program čuječnosti (najmanj 15 ur v obdobju najmanj 5 tednov)
  • redna formalna in neformalna praksa v času med srečanji skupine uvodnega programa
  • poglabljanje čuječnosti na skupini za ohranjanje prakse in samostojno
  • razvijanje čuječnosti v vsakodnevnem življenju
    udeležba na večdnevnih delavnicah (odmikih)
  • pisanje dnevnika doživljanja
  • udeležba na delavnici za tutorje in mentorje, če se pojavi želja predajati znanja in veščine čuječnosti
Tutor
  • izkušnje praktikanta
    želja predajati veščine in znanja o čuječnosti
  • vsaj 1-letna tedenska udeležba na skupinah za ohranjanje prakse (vsaj 70 ur)
  • udeležba na delavnici za tutorje in mentorje čuječnosti
  • redna formalna in neformalna praksa v času med srečanji skupin
  • izkušnja vsaj ene večdnevne delavnice/odmika (vsaj 25 ur)
  • pogovor z mentorjem čuječnosti o dosedanjih izkušnjah in željah
  • poglabljanje čuječnosti na skupini za ohranjanje prakse in samostojno
  • izkušnje večdnevnih delavnic/odmikovsoorganizacija seminarskih srečanj
  • soorganizacija tečajev in delavnic za tutorje in mentorje čuječnosti
  • vodenje posameznih vaj za razvijanje čuječnosti in pridobivanje izkušenj fenomenološkega povpraševanja
  • vodenje skupin praktikantov za ohranjanje prakse
  • soorganizacija in izvajanje delavnic za tutorje in mentorje čuječnosti
  • spremljanje dela mentorjev čuječnosti na uvodnih programih in sodelovanje pri vodenju
  • pisanje prispevkov za spletno stran
  • redna intervizija
Mentor
  • izkušnje tutorja
  • vsaj 2 leti dodatne prakse čuječnosti v okviru tedenskih srečanj skupin za ohranjanje prakse (vsaj 140 ur)
  • redna formalna in neformalna praksa v času med srečanji skupin
  • vsaj 6 dodatnih večdnevnih delavnic/odmikov (vsaj 150 ur)
  • udeležba na vsaj 2 dodatnih tečajih ali delavnicah za tutorje in mentorje čuječnosti (vsaj 50 ur)
  • aktivno sodelovanje na seminarskih srečanjih (vsaj 50 ur)
  • vodenje skupin, vključno s posameznimi vajami (vsaj 100 ur)
  • opravljen ustni zaključni izpit
  • poglabljanje prakse čuječnosti individualno in znotraj skupine
  • vsaj 2 večdnevni delavnici čuječnosti (odmika) na leto
  • spremljanje najnovejših smernic za razvijanje čuječnosti soorganizacija seminarskih srečanjih
  • udeležba na tečajih in delavnicah čuječnosti drugih organizacij
  • pisanje prispevkov za spletno stran
  • vodenje različnih skupin z namenom poučevanja čuječnosti
  • soorganizacija in izvajanje delavnic za tutorje in mentorje čuječnosti
  • redna intervizija

IZKUŠNJE PRIDOBLJENE DRUGJE

Smiselno upoštevamo vse izkušnje, ki jih je oseba pridobila drugje. Med njimi so lahko:

  • izkušnje pridobljene na tečajih in delavnicah čuječnosti drugih organizacij
  • različne oblike psihoterapije in pogovorov za osebnostno rast
  • sorodne meditativne in jogijske prakse
  • pedagoške in andragoške izkušnje
  • druge izkušnje dela z ljudmi
  • študij ustrezne smeri, ki se navezuje na čuječnost (npr. psihologija, filozofija, teologija, psihoterapija, socialno delo ipd.)

ETIČNO RAVNANJE

Za predajanje veščin čuječnosti je bistvenega pomena, da motivacija izhaja iz želje “delati dobro za ljudi”. Pri tem nas vodijo vrednote kot so spoštovanje raznolikosti, sočutje do doživljanja drugega in refleksija lastnega vedenja in doživljanja.

Tutorji in mentorji čuječnosti se zavezujejo k spoštovanju Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu, Etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva in Statuta Društva. Prav tako se zavezujejo k redni praksi čuječnosti, k stalnemu izpopolnjevanju in spremljanju najnovejših smernic na tem področju ter k rednemu obiskovanju intervizij.