Čuječnost v šolah


Uvajanje čuječnosti na področje izobraževanja

Čuječnost v šolah je inovativen projekt, ki smo ga pričeli razvijati v letu 2016. Z njim želimo prispevati k uvajanju čuječnosti na področje izobraževanja. V tujini (predvsem ZDA, Velika Britanija) že nekaj let v šole uspešno vpeljujejo programe čuječnosti (Mindful Schools, Mindfulness in Schools, MindUP). Čuječnost je način zavedanja svojega doživljanja, ki ga spremlja odnos sprejemanja, odprtosti in radovednosti. Praksa čuječnosti nam pomaga, da se svojo pozornost učimo usmerjati na trenutno izkušnjo, kot se poraja tukaj in zdaj. Bolje se lahko zavedamo svojih misli, čustev, telesnih občutkov in namer ter zunanjega dogajanja. Učimo se, kaj pomeni biti z izkušnjo, brez da bi se poskušali doživljanju izogniti ali ga kako drugače spreminjati.

Čuječnost je človeku prirojena sposobnost

Čuječnost je sposobnost, ki je človeku prirojena. Razvijamo in krepimo jo lahko na številne načine. Zavedanje svojega doživljanja je za čustveni in osebnostni razvoj vsakega posameznika ključnega pomena, saj lahko z jasnejšim zavedanjem in sprejemanjem tega, kar se že odvija znotraj nas spodbudimo (konstruktivne) spremembe v vedenju. Praksa čuječnosti spodbuja k razvijanju sposobnosti zadržanja avtomatičnih reakcij, ki temeljijo na trenutni sodbi, kar postopoma vodi k prepoznavanju izbire v delovanju ter v odzivu na notranje in/ali zunanje dražljaje.

Čuječnost zato predstavlja enega izmed najbolj obetavnih načinov za ohranjanje in izboljševanje duševnega blagostanja

Razvijanje čuječnosti ima za posameznika številne koristi, ki so znanstveno dokazane: pomembno zmanjšane fizičnih simptomov stresa (zmanjšanje bolečin, znižanje krvnega tlaka, izboljšanje različnih bolezenskih stanj, boljše delovanje imunskega sistema), izboljšanje duševnega zdravja in blagostanja (zmanjšanje doživljanja stresa, tesnobe, depresivnosti, izboljšanje spanja, krepitev socialnih in čustvenih spretnosti (povečano samozavedanje, zmanjšanje impulzivnosti, občutek nadzora, vzpostavljanje pomenljivih odnosov, spoprijemanje s težkimi in neprijetnimi čustvi, krepitev občutja notranje mirnosti, nepresojajoče sprejemanje življenjskih izkušenj), izboljšanje pozornosti/fokusa, večje sočutje in empatija (Baer, 2003; Gotink idr., 2015; Grossman idr., 2003; Hempel idr, 2015; Khoury idr., 2015; Salmon idr., 2003, Zeidan idr., 2010).

Celostni pristop


Čuječen učitelj, čuječni učenci

K uvajanju čuječnosti v šole želimo pristopati celostno: veščine in znanje čuječnosti želimo razširiti med učence, učitelje in druge udeležence vzgojno-izobraževalnih procesov, saj je šola prostor, kjer se poleg intelektualnega odvija tudi čustveni in socialni razvoj. Za razliko od intelektualnega razvoja je razvoj slednjih dveh pogosto prepuščen naključjem, saj ni trdnega strokovnega soglasja, kako naj bi poučevanje in razvijanje teh področij potekalo (Rupnik Vec, 2010).

Poučevanje je več kot prenos znanja na učence in izmenjava kognitivnih informacij med udeleženimi. Duševno blagostanje učencev je odvisno od kakovosti odnosov s pomembnimi odraslimi osebami – kar so seveda tudi učitelji, saj v odnosih razvijajo pomembne odnosne veščine, kot so dobro komuniciranje in poslušanje, tolmačenje obrazne mimike, razumevanje nebesedne komunikacije, ubesedovanje doživljanja ipd. V odnosih učenci razvijajo  modele o tem, kako so sami vključeni v svet okoli sebe in kako odnosi delujejo. Različne odnosne izkušnje ustvarijo v otrokovih možganih nevronske poti, ki določajo, kako bo učenec tvoril odnose skozi življenje.

Skrb za duševno zdravje učitelja ima pomembne koristi tudi za učence

Učiteljski poklic je eden izmed najbolj stresnih poklicev, saj raziskave kažejo, da je večina učiteljev močno pod stresom, 40% jih je celo izgorelih. Vpliv stresa in izgorelosti se odraža tako na osebni kot na poklicni ravni.

Učitelji pod stresom so bistveno manj zadovoljni s svojim delom, so manj učinkoviti pri delu in pogosto razmišljajo o opustitvi poklica. Vplivi stresa in izgorelosti se kažejo tako preko zdravstvenih, psihičnih in čustvenih pokazateljev stresnosti. Pojavijo se lahko različna obolenja, bolečine v hrbtu, glavoboli, anksioznost, depresivnost, izgorelost, motnje spanja in razdražljivost. Učitelji se lahko distancirajo od težav sodelavcev in učencev, imajo manjšo tolerantnost in potrpežljivost v odnosih, manjšo angažiranost za vsakodnevno delo in čustveno neangažirano izvajajo pouk. Pogosto se poveča nezadovoljstvo z delom, cinizem, konflikti, izgublja se prvotna motivacija in občutek poslanstva za učiteljsko delo. Težave se kažejo tudi na organizacijski ravni kot slaba kakovost pouka, nizka delovna morala in odsotnosti.

S preizkušenim, sistematičnim pristopom razvijanja čuječnosti v okviru programa učitelji krepijo lastno duševno blagostanje, kar posledično pomeni tudi skrb za duševno blagostanje učencev. Obenem udeležba v programu lahko služi tudi kot ukrep promocije duševnega zdravja na delovnem mestu.

Projekt v dveh fazah: program za učitelje, program za učence

Projekt Čuječnost v šolah je sestavljen iz dveh delov: program za učitelje (1. faza programa) in program za učence (2. faza programa, v razvoju). Trenutno poteka prva faza projekta, kjer šolskim kolektivom nudimo predstavitvene delavnice čuječnosti in osemtedenske uvodne tečaje čuječnosti za manjše zaprte skupine učiteljev (osem tednov zapored, enkrat tedensko, posamezno srečanje traja od 2 ur do 2,5 ure v skupini 8-12 udeležencev). Udeleženci spoznavajo temeljne vaje za razvijanje čuječnosti in tehnike za srečevanje z doživljajsko neprijetnimi občutki. Ob podpori mentorja in ostalih članov skupine posameznik razvija spretnost čuječnosti in jo vnaša v vsakdan. Več informacij o uvodnem programu najdete na: https://www.cujecnost.org/uvodni-programi/.

Izvedba programov čuječnosti je materialno razmeroma nezahtevna. Učenje veščin je zasnovano tako, da so potrebe po zunanjih virih (oprema, literatura) minimalne. Največ, kar udeleženec potrebuje za izvajanje prakse je samega sebe, svojo prisotnost. Zato so takšni tečaji lahko cenovno manj zahtevni. Potekajo lahko v prostorih šole ali  Društva.

Zakaj najprej program za učitelje?

Pogosto dobimo od učiteljev vprašanja, zakaj naj bi se morali oni sami udeležiti programa čuječnosti in kako naj se naučijo tehnik, ki bi jim pomagale pri delu z učenci. Pri našem delu upoštevamo strokovne smernice institucij/programov iz tujine (.b program, Mindful Schools), ki najprej spodbujajo razvijanje čuječnosti pri učiteljih. Osebna praksa čuječnosti je zelo pomembna, tako zaradi osebne skrbi za lastno duševno blagostanje kot tudi zaradi odnosnih veščin, ki jih tudi učitelji z lastnim vzgledom vnašajo v razred. Posameznik/učitelj skozi prakso pridobi izkušnjo, kaj čuječnost sploh je, kako poteka proces razvijanja, učenja, kakšne so težave, ki se lahko pojavijo. In ne-nazadnje: z razvijanjem lastne občutljivosti, samozaupanja, sočutja … lahko posameznik, ki to znanje predaja učencem, hitreje zazna težave pa tudi radosti otrok in mladine, kar mu omogoča odziv, ki je hkrati v skladu s trenutno situacijo kot tudi posameznikovo osebnostjo/osebnim stilom.

Želimo se izogniti napačnemu prepričanju, da je čuječnost nabor hitrih tehnik in praks v razredu, ki so namenjene umiritvi, sprostitvi ipd. Izkušnje iz tujine namreč kažejo, da programi čuječnosti za otroke in mladostnike nimajo posebnih koristi, v kolikor tudi samo šolsko okolje ni dovolj senzibilno oz. dokler šola sama ne živi v tem duhu.

Program za učence

V Društvu smo pri pripravi programa za učence prepoznali pomembnost neposrednega sodelovanja z učitelji, ki že imajo izkušnjo prakse čuječnosti in bi jo želeli prenesti tudi na svoje učence. Skupaj s sodelujočimi učitelji bomo izbrali primerne pristope iz bogate literature tujih programov (predvsem Mindful schools, Mindful life). Učitelji bodo tako s svojim znanjem in izkušnjami bistveno prispevali k prilagoditvi tujih programov potrebam slovenskih otrok. V okviru intervizijskih srečanj pa bomo učiteljem nudili potrebno oporo pri vnašanju prakse čuječnosti v razred.

Povabilo k sodelovanju šol


V letih 2017 in 2018 smo izvajali program s pomočjo sofinanciranja Mestne občine Ljubljana, v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje preventivnih programov na področju različnih vrst zasvojenosti za leto 2017. Če vam razvijanje čuječnosti v šolah predstavlja področje, ki bi ga želeli raziskati, z veseljem odgovorimo na vaša vprašanja.

Vsem šolam nudimo:

  • predstavitvene delavnice za učiteljski zbor
  • predstavitvene delavnice in predavanja za starše
  • uvodne tečaje za zaprte skupine (8-12 udeležencev)

Več o projektu si lahko preberete v člankih, ki sta bila predstavljena na konferenci Eduvison 2016 in 2017.

Članek Čuječnost v šolah – izzivi in priložnosti
Članek Čuječnost v šolah – naši začetki

Projekt vodiva:
Mag. Maja Bajt, univ. dipl. psih.
Katarina Cerar, prof. šp. vzg.

VIRI

Rupnik Vec, T. (2010). Različni teoretični pogledi na kritično mišljenje – primerjalni pregled. Sodobna pedagogika 61(3), 173-190

Baer, R. A. (2003). Mindfulness training as a clinical intervention. A conceptual and empirical review. Clinical Psychology: Science and Practice,10(2),125–43.

Gotink, R.A., Chu, P., Busschbach, J.J., Benson, H., Fricchione, G.L., Hunink, M.G.(2015). Standardised mindfulness-based interventions in healthcare: an overview of systematic reviews and meta-analyses of RCTs. PLoS ONE 10(4): e0124344. doi:10.1371/journal.pone.0124344.

Grossman, P., Neimann, L., Schmidt, S., Walach, H. (2003).  Mindfulness-Based Stress Reduction And Health Benefits: A Meta-Analysis. Journal of Psychosomatic Research (57), 35–43.

Hempel, S., Taylor, S.L., Marshall, N.J. in sod. (2014). Evidence Map of Mindfulness [Internet]. Washington (DC): Department of Veterans Affairs (US). Pridobljeno s http://www.ncbi.nlm.nih.gov/ books/NBK268640/

Khoury, B., Sharma, M., Rush, S.E., Fournier, C. (2015). Mindfulness-based stress reduction for healthy individuals: A meta-analysis. Journal of Psychosomatic Research, 78(6): 519–528.

Salomon, P., Sephton, S., Weissbecke, I., Hoover, K.,Ulmer, C., Studts, J.I. (2004). Mindfulness meditation in clinical practice. Cognitive and Behavioral Practice, 11: 434-46.

Zeidan, F., Johnson, S.K., Diamond, B.J., David, Z., Goolkasian, P. (2010). Mindfulness meditation improves cognition: evidence od brief mental training. Counscious Cognition, 19(2):597–605.