Standardi izobraževanja


Zorenje v učitelja čuječnosti traja najmanj 3 do 4 leta za vse tiste, ki šele začenjajo z izobraževanjem. Za tiste, ki imajo več izkušenj, so vključeni v sorodna izobraževanja (npr. iz psihoterapije) ali že poučujejo čuječnost, lahko traja manj časa. Ne glede na minimalne pogoje, ki so določeni v dokumentu Standardi za učitelje čuječnosti, ni časovne omejitve za celoten proces. Zainteresirane posameznike spodbujamo, da pridobivanje izkušenj in učenje prilagodijo lastnemu tempu in življenjskim okoliščinam.

Standardi za učitelje čuječnosti >

Seznam supervizorjev >

Pogosta vprašanja


1. Od kod izhaja potreba po oblikovanju Standardov?

Z razvojem Društva, predvsem s povečevanjem članstva in vstopom programov v širšo javnost, so se pojavili novi izzivi etičnega delovanja organizacije. V kontekstu učiteljev čuječnosti se je izrazila potreba po večji transparentnosti pri odločanju o tem, kdo je učitelj čuječnosti, ki izvaja strokovne programe. Osnovni namen Standardov je tako postaviti okvir, ki je namenjen ohranjanju kakovosti programov in odgovarja na vprašanje »kdo je učitelj čuječnosti?«.

2. Ali je Društvo organizacija, ki nudi celostno izobraževanje učiteljev čuječnosti?

Društvo ni organizacija, ki bi nudila celostno izobraževanje učiteljev čuječnosti. V tej fazi razvoja nudi podporo pri izobraževanju, s tem ko organizira intervizije, nekatera predavanja, tutorsko skupino in omogoča asistenco na programih čuječnosti. Učitelji čuječnosti morajo določene izkušnje pridobiti pri drugih organizacijah, ki nudijo preostala izobraževanja, ki jih določajo Standardi (npr. začetni tečaj za učitelje čuječnosti, programi dodatnega izobraževanja in supervizije). Za dodatne informacije o izobraževanju pri drugih organizacijah smo na voljo na strokovni-svet@cujecnost.org.

3. Kako bo Strokovni svet presojal o primernosti kandidatov?

Standardi po eni strani določajo kriterije, ki so objektivni in jih lahko izrazimo številčno, npr. obseg ur določenih izkušenj. Strokovni svet bo preverjal izpolnjevanje pogojev glede na potrdila, ki jih bo kandidat predložil. Po drugi strani nosi Strokovni svet odgovornost tudi za mehko oceno kompetenc kandidata. Pri tem se bomo opirali na opis kompetenc učitelja čuječnosti, ki je objavljen v: Crane R. S., Soulsby J. G., Kuyken W., Williams J. Mark G., Eames C., Trish Bartley T., Cooper L., Evans A., Fennell M. J. V., Gold E., Mardula J. in Silverton S. (2016). Manual of the Mindfulness-based Interventions: Teaching Assessment Criteria. The Universities of Bangor, Exeter and Oxford. Pri tem sledimo mednarodni praksi ocenjevanja učiteljev čuječnosti.

4. Kako so bili določeni kriteriji, ki so opisani v Standardih?

Pri določevanju minimalnih kriterijev smo so oprli na izobraževanje učiteljev čuječnosti, ki ga izvajata Univerza v Bangorju in Univerza Massachusetts Medical School. Pri tem smo upoštevali primerljive oblike izobraževanj, ki že obstajajo v Društvu (tutorska skupina, intervizije, odmiki) ali v Sloveniji (Napredni tečaj za učitelje čuječnosti).

5. Ali kandidati za učitelja čuječnosti ob zaključku izobraževanja prejmejo listino? Kakšna je veljavnost listine in kje jo lahko posameznik uveljavlja?

Kandidati ob mejnikih prejmejo izjavo Strokovnega sveta, ki jim podeli naziv »učitelj čuječnosti v izobraževanju« oz. »učitelj čuječnosti«. Listina je veljavna zgolj v okviru Društva za razvijanje čuječnosti, saj v tej fazi Društvo ni član drugih zvez. Predstavlja enega od pogojev, da učitelj čuječnosti izvaja strokovne programe Društva. V prihodnosti si bomo prizadevali za mednarodno vpetost in prepoznavnost organizacije. Oblikovanje Standardov je prvi tak poskus v Sloveniji za področje poučevanja čuječnosti.

6. Kje se lahko opravlja asistenca in komu je namenjena?

Asistenca se lahko opravlja pri vseh učiteljih čuječnosti, vendar ne pri učiteljih čuječnosti v izobraževanju. Vsak učitelj sam vodi vrstni red prijav za asistenco in se individualno dogovarja s potencialnimi asistenti. Namenjena je kandidatom za učitelje čuječnosti v izobraževanju, ki so opravili osnovni program izobraževanja za učitelje čuječnosti.

7. Kakšen je sistem mentorstva za kandidata v izobraževanju za učitelja čuječnosti?

Mentorstvo bodo v tej fazi izvajali člani Strokovnega sveta. Mentorjeva vloga je usmerjanje kandidata in načrtovanje izobraževalnega procesa, podpora pri refleksiji kompetenc, ki jih kandidat razvija, in spodbuda za dopolnitev oz. razširitev izobraževalnega procesa.

8. Zakaj Standardi kot pogoj za učitelje čuječnosti določajo tudi 7. stopnjo izobrazbe?

Dosežena stopnja izobrazbe do določene mere izraža akademske kompetence kandidata, saj želimo, da je poučevanje čuječnosti vpeto v znanstveno-raziskovalno dejavnost. Ne glede na to, ne gre za izključujoč pogoj, temveč se kriterij presoja individualno in se lahko upoštevajo tudi druge primerljive izkušnje ali se izobraževanja dopolni.

9. Kako se bodo Standardi razvijali v prihodnosti?

Skupaj z nadaljnjim razvojem Društva in izkušenostjo učiteljev bodo standardi med drugim bolj podrobno opredelili merila za supervizorje, mentorje, učitelje učiteljev čuječnosti in učitelje čuječnosti, ki izvajajo odmike.

10. Kako se bo upoštevalo zatečeno stanje učiteljev čuječnosti v Društvu in kakšen bo proces implementacije Standardov?

Da bi lahko začeli uresničevati idejo Standardov, je potrebno določiti člane Strokovnega sveta, ki bodo prevzeli odgovornost za izvajanje Standardov. Glede na določila 30. in 31. člena Statuta so bili v Strokovni svet predlagani učitelji čuječnosti, ki so v okviru Društva do sedaj izvajali največ programov in s tem izkazali izkušenost, ki glede na merljive kriterije izstopa od ostalih članov Društva. Člani, ki so bili pripravljeni sprejeti to odgovornost, so: Maja Bajt, Eva Požar, Katarina Cerar in Žan Rojc. Imenovani učitelji čuječnosti bodo v roku 2 let dopolnili svoje izkušnje glede na merljive kriterije Standardov, in sicer do konca leta 2020. Opomba: Rok za dopolnitev obveznosti je bil zaradi epidemije podaljšan do 1. 1. 2022.

Nadaljnji proces implementacije Standardov bo vključeval podelitev Statusa vsem kandidatom, ki so že bili vključeni v katerakoli izobraževanja za učitelje čuječnosti in želijo, da se njihov status opredeli po merilih Društva. Člani lahko s tem namenom izrazijo interes na e-naslov Strokovnega sveta: strokovni-svet@cujecnost.org.

Prav tako se bodo Standardi upoštevali pri vseh novih kandidatih za učitelje čuječnosti.

11. Kako bodo Standardi vplivali na izbor učiteljev čuječnosti, ki bodo izvajali programe Društva za razvijanje čuječnosti?

Strokovni svet bo podeljeval naziva »učitelj čuječnosti v izobraževanju« in »učitelj čuječnosti«, kar pomeni, da kandidat lahko prične z izvajanjem programov po merilih Društva. Po drugi strani to ne pomeni nujno, da bo kandidat dobil tudi priložnost za izvajanje programov v okviru Društva, saj Strokovni svet ne bo upošteval aktualnih potreb po učiteljih čuječnosti in sam ne bo iskal možnosti, da bodo učitelji čuječnosti lahko izvajali programe.

Takšna in podobna strateško-organizacijska vprašanja so področje dela Upravnega odbora, ki bo po svojih najboljših močeh poskušal uresničevati poslanstvo in vizijo organizacije. To pomeni tudi prizadevanje za širjenje obsega dejavnosti med različne populacije in s tem nove priložnosti za delo učiteljev čuječnosti. V primeru zasičenosti z učitelji bo Upravni odbor sprejel svoja merila, kako izmed učiteljev, ki ustrezajo Standardom, izbrati tiste, ki bodo vodili načrtovane programe (npr. število izvedenih programov, posebna znanja za delo s specifično populacijo, redno izpopolnjevanje, vključenost v skupnost društva itd.).

12. Ali lahko učitelj čuječnosti v izobraževanju vodi programe čuječnosti v prilagojeni obliki?

V nekaterih primerih je primerno prilagoditi vsebino programov delu s specifično populacijo ali kontekstu poučevanja. Še posebej v času izobraževanja učiteljev pa predlagamo previdnost pri spreminjanju vsebine in spodbujamo kandidate, da uporabijo supervizijo kot prostor za raziskovanje obstoječih programov. Slednji so bili skrbno načrtovani, znanstveno utemeljeni in evalvirani.

Za več informacij glede raznolikosti programov čuječnosti glej: R. S. Crane, J. Brewer, C. Feldman, J. Kabat-Zinn, S. Santorelli, J. M. G. Williams in W. Kuyken (2017). What defines mindfulness-based programs? The warp and the weft. Psychological Medicine, 47(6), 990–999.

13. Kako bo organiziran zagovor zaključnega eseja?

Zaključni esej bo organiziran kot odprt dogodek za vse člane Društva. Pomeni javno podelitev naziva »učitelj čuječnosti v izobraževanju« oz. »učitelj čuječnosti« in s tem možnost za ustvarjanje prepoznavnosti učitelja čuječnosti. Ob enem bo priložnost za razmislek o pomembnih temah, ki zadevajo poučevanje in prakso čuječnosti.

Book your prijavnica