Čuječnost in psihoterapija
Od 17:00 do 19:30- info@cujecnost.org Kontakt
- 125 € Cena
- srede ob 18h Termini
Opis 8-tedenskega programa
Program je namenjen študentom in specializantom psihoterapije ter psihoterapevtom, ki bi želeli razvijati prakso čuječnosti za osebni razvoj in kot dopolnitev osebne izkušnje psihoterapije.
Učenje tehnik čuječnosti je za psihoterapevte lahko zanimivo kot orodje, ki ga lahko ponudijo svojim klientom, še posebej takrat, kadar ti izrazijo željo, da bi dobili konkretna navodila, kako se soočati s simptomi, in kaj lahko naredijo v času med srečanji s terapevtom.
Z vidika osebnega razvoja psihoterapevta predstavlja praksa čuječnosti dopolnitev običajne osebne izkušnje, kot je lastni psihoterapevtski proces (McCollum in Gehart, 2010). Posameznik z njo do samega sebe razvija fenomenološki pristop (raziskovanje neposredne izkušnje), ki je temelj nadaljnjih specifičnih tehnik dela, poskusov vrednotenja in interpretiranja. Preko tovrstnega samoraziskovanja prepoznava svoj jaz in zavedanje doživljanja kot orodje, ki ga lahko uporablja za razumevanje klienta, terapevtskega procesa in njunega odnosa. Praksa čuječnosti tako služi kot del priprave in navajanje na način, kako biti s klienti – kot dopolnilo in nasprotje temu, kaj s klienti početi (Geller in Greenberg, 2012).
Dosedanje izkušnje psihoterapevtov in psihosocialnih svetovalcev, ki so sodelovali v različnih programih razvijanja čuječnosti in sorodnih raziskavah, kažejo na veliko vrednost vključevanja prakse čuječnosti v svoje izobraževanje in delo – kot sredstva za izboljšanje koncentracije, zmožnosti voljnega usmerjanja pozornosti (Greason in Cashwell, 2009) in zmožnosti empatije (Fulton, 2005; Greason in Cashwell, 2009; Morgan in Morgan, 2005) in kot načina skrbi zase, za svoje zdravje in splošno dobrobit, ki zmanjšuje raven anksioznosti, stresa in preprečuje izgorelost med terapevti (Christopher in drugi, 2006; Christopher in Maris, 2010; Shapiro, Brown in Biegel, 2007).
Udeleženci programa bodo spoznali osnovne vaje, namenjene razvijanju čuječnosti: pregled telesa, meditativno gibanje (hoja in raztezanje), sedeča meditacija in meditacija ljubeče naklonjenosti. V dialogu bodo raziskovali doživljanje vaj in razumevanje čuječnosti. Program bo dopolnjen s krajšimi teoretičnimi pojasnitvami, ki bodo tudi del gradiva, ki ga bodo udeleženci prejeli po vsakem srečanju. V vmesnem času bodo po posnetkih izvajali vaje doma in opažanja zapisovali v dnevnik doživljanja.
Obseg, termini in cena programa
Skupinsko delo: 8 srečanj po 2 h 30 min, skupaj 20 ur. Domače delo: do 45 minut na dan za izvajanje vaj in pisanje dnevnika.
Termini: srede od 18:00 do 20:30, od 16. novembra 2016 do 11. januarja 2017. Kotizacija: 125 € (možnost plačila v 2 obrokih). Lokacija: Štefanova ulica 3 (ljubljanski nebotičnik).
Prijave: info@cujecnost.org ali 031 725 031 (Žan Rojc) do 7. novembra 2016.
Priznavanje udeležbe kot psihosocialne prakse
Aktivna udeležba v programu se lahko študentom SFU Ljubljana prizna kot 40 ur psihosocialne prakse v kategoriji »sodelovanje pri raziskavah«, če udeleženec/-ka izpolni naslednje pogoje:
- Se udeleži vseh osmih srečanj oziroma vsaj sedmih srečanj, pri čemer je mogoče manjkajoče ure po dogovoru z izvajalci programa nadomestiti z izkušnjo na Odprti skupini za ohranjanje prakse čuječnosti (nedelje od 18h do 20h), ki jo organizira Društvo za razvijanje čuječnosti.
- Zapisuje in odda dnevnike doživljanja vsaj šestih tednov od skupno osmih (dnevniki doživljanja zajemajo prvoosebno zapisovanje izkušenj posameznih vaj, ki jih udeleženci izvajajo samostojno, v času med srečanji skupine).
Po zaključku programa se lahko študenti in specializanti odločijo izkušnjo iz uvodnega programa čuječnosti poglobiti in razširiti ter jo vključiti v nadaljnjo psihosocialno prakso v okviru Društva za razvijanje čuječnosti ali Psihoterapevtske ambulante SFU Ljubljana.
Viri
Bishop SR, Lau M, Shapiro S, Carlson L, Anderson ND, Carmody J, in Devins G (2004). Mindfulness: A proposed operational definition. Clinical psychology: Science and practice, 11: 230–241.
Christopher JC, Christopher SE, Dunnagan T, in Schure M (2006). Teaching self-care through mindfulness practices: The application of yoga, meditation, and qigong to counselor training. Journal of Humanistic Psychology, 46: 494–509.
Christopher JC, in Maris JA (2010). Integrating mindfulness as self-care into counseling and psyhotherapy treining. Counselling and Psychotherapy Research, 10: 114–125.
Černetič (2011). Kjer je bil id, tam naj bo… čuječnost – Nepresojajoče zavedanje in psihoterapija. Kairos, 5(3–4): 37–48.
Fulton PR (2005). Mindfulness as clinical training. V: Germer CK, Siegel RD in FUlton PR (Ur). Mindfulness and psychotherapy, 55–72. Guliford Press: New York.
Geller Shari M, in Greenberg Leslie S (2012). Therapeutic presence: A mindful approach to effective therapy. American Psychological Association: Washington, DC.
Gotink RA, Chu P, Busschbach JJ, Benson H, Fricchione GL, Hunink MG (2015). Standardised mindfulness–based interventions in healthcare: an overview of systematic reviews and meta–analyses of RCTs. PLoS ONE, 10(4): e0124344. doi:10.1371/journal. pone.0124344.
Greason PB, in Cashwell, CS (2009). Mindfulness and counseling self-efficacy: The meditating role of attention and empathy. Counseloer Education & Supervision, 49: 2– 19.
Hempel S, Taylor SL, Marshall NJ in sod. (2014). Evidence Map of Mindfulness [Internet]. Washington (DC): Department of Veterans Affairs (US). Dostopno na naslovu: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK268640/.
Khoury B, Sharma M, Rush SE, Fournier C (2015). Mindfulness–based stress reduction for healthy individuals: A meta–analysis. Journal of Psychosomatic Research, 78(6): 519–528.
McCollum EE. in Gehart DR (2010). Using Mindfulness Meditation to Teach Beginning Therapists Therapeutic Presence: A Qualitative Study. Journal of Marital and Family Therapy, 36: 347–360.
Morgan WD, in Morgan ST (2005). Cultivating attention and empathy. V: Germer C, Siegel RD, in Fulton PR (Ur). Mindfulness and psychotherapy, 73–90. Guliford Press: New York.
