Skrivno prehranjevanje z določeno hrano, ko ni nikogar v bližini, je pogosto izraz sramu. Navada lahko traja več let, vendar ne, ker bi nam bil takšen način prehranjevanja všeč – le redkim je – temveč zato, da se na ta način lahko prepričujemo oziroma zavajamo, da nismo pojedli ničesar “prepovedanega”. Takšno prehranjevanje s prevladujočim občutkom sramu in tesnobe pa žal pogostokrat postane neprijetna stalnica našega življenja.
Prehranjevanje
Kaj lahko storimo?
Najprej si lahko priznamo, da je ta občutek, da nismo dovolj dobri, energetsko in čustveno izjemno izčrpavajoč. Prvi korak, da postanemo nežnejši do sebe, je, da zavedno ugotovimo na kakšen način izražamo sram.
Na kaj naj bomo pozorni?
- Ko življenje postane težko, se zavedamo ponavljajočih se misli. Pogosto se te misli navezujejo na nezaupanje vase, na misli kot so “sem neljubljen”, “sem nemočen”, “ne pripadam”, ”sem zguba”. Predvsem pa “sam sem” ali “ne spadam oz. ne pripadam”.
- Prepoznamo različne oblike izražanja sramu. Včasih se lahko sram pokaže kot “notranji kritik” (se samo-obtožujemo) ali kot “kaznovalec” (pri tistih, ko nikoli ni nič dovolj).
- Smo čuječi do občutka sramu v telesu. Navzdol povešen pogled, povešena glava in nestabilna postava so naravne oblike izražanja sramu. Druge fizične oblike povezane s sramom so tudi občutek toplote, vročice ali rdečice.
Ali lahko postanemo odporni na sram?
Preprečimo naraščanje sramu. Skrivnosti (tabuji), molk in obsojanje so trije glavni razlogi, ki spodbujajo eksponentno rast našega sramu. V procesu izboljšanja je nujno, da prekinemo tišino in izzivamo miselne tabuje o hranjenju.
Osredotočimo se na vsem skupno človeškost. Ljudje imamo prirojeno željo, da bi bili ljubljeni, zato za preživetje potrebujemo drug drugega. Vsi iščemo potrditve in občutimo sram, ko se nam zdi, da ne sodimo v družbo. Ko razumemo in sprejmemo, da se vsi borimo z istimi občutki in strahovi, se lahko povežemo z našo skupno človeškostjo.
Dovolimo si občutiti nelagodje. Za razkrivanje svojih skrivnih zgodb je potreben pogum, saj jih je mnogo lažje skrivati nekje v temi. Čuječnost spremlja vsak trenutek naše izkušnje z odprtostjo in radovednostjo, ne glede na to ali gre za negativna prepričanja v našem jedru samem ali sramotno izkušnjo.
Sočutje in prijaznost do situacije lahko dodatno zmanjšata trpljenje, ki ga začutimo, ko smo pretirano kritični do sebe. Zavestno dihanje ali sproščanje napetih delov telesa nam omogoči, da se lažje spoprimemo s temi neprijetnimi situacijami.
V neprijetni situaciji si prav tako namenite nekaj prijaznih in nežnih besed. Takrat se s seboj pogovarjajte, kot bi se pogovarjali z nekom, ki vam veliko pomeni (npr. partner, otrok). Kaj bi vam v tej situaciji rekel zelo sočuten prijatelj? Sočutje in prijazne geste vam lahko pomagajo pri iskanju notranje topline, saj delujejo kot protiutež vsem trdim in hladnim besedam sramu.
Članek prevedla Eva Horvat po Caroline Baerten (27.7.2017), How shame affects eating habits.