Čuječnost ni nekaj, kar bi bilo samodejno vedno prisotno. Vsak od nas ima sicer naravno sposobnost biti čuječ_a, vendar se ta v vsakdanjem življenju pogosto izgubi v obilici rutin, dražljajev in avtomatskih vzorcev. Čuječnost nam pomaga, da to sposobnost znova vzpostavimo in utrdimo, tako da postane del našega vsakdana.

Ameriški psiholog in nevroznanstvenik Richard J. Davidson, pionir raziskav čuječnosti, to lepo ponazori z enostavnim primerom:

»Ko se je človeška vrsta razvila, si nihče ni umival zob. Danes pa to počne skoraj vsak. Ne zato, ker bi bilo genetsko determinirano, ampak zato, ker smo se tega naučili.«*

Tako kot je umivanje zob postalo navada, se lahko tudi čuječnost z redno vadbo razvije in najde stalno mesto v našem vsakdanu. Kateri dejavniki nam pomagajo pri vzpostavljanju in ohranjanju prakse? Po Davidsonu so ti dejavniki podobni tistim, ki poskrbijo, da si vsak dan umivamo zobe:

Pozitiven odnos in prepričanja
Če verjamemo, da je čuječnost koristna in smiselna, smo bolj motivirani, da jo redno prakticiramo.

️Praktični dejavniki
Pomembno je, da si vzamemo čas za meditacijo – da vemo, kdaj in kje bomo meditirali ter katero meditacijo bomo izvajali. Načrtovanje stalnih terminov, ustvarjanje mirnega prostora in jasna navodila podpirajo vzpostavljanje rutine.

Realistična namera in vzpostavljanje rutine
Opuščanje perfekcionizma in realistična namera nam pomagata, da se prakse tudi držimo. Krajše meditacije, ki jih izvajamo redno, so lažje izvedljive kot daljše, občasne vaje. Konsistenca in frekvenca sta pomembnejši od dolžine vaj. Povezovanje čuječnosti z vsakodnevnimi opravili, ki so že del naše rutine, pomaga ustvariti trajno navado.

Osebna motivacija in vrednote
Ko čuječnost povežemo s tem, kar nam je res pomembno, se okrepi notranja motivacija. Pomembno je, da se vprašamo, kako je čuječnost povezana z našimi vrednotami in zakaj sploh vadimo.

Podpora in vodenje
Praksa v skupini, podpora voditelja_ice, napotki za samostojno vajo in redna vodena srečanja pomagajo ohranjati motivacijo. Vadbena skupina je usmerjena v postopno ustvarjanje navade prakse čuječnosti. S ponavljanjem, ritmom 12-ih srečanj ter podporo voditelja_ice in skupine somišljenikov čuječnost počasi postaja stalnica v našem vsakdanu. Ne kot dodatna naloga ali obremenitev, temveč kot naraven način bivanja.

Zapisala: Breda Smej

*Citat je prost prevod: Richard J. Davidson, University of Wisconsin–Madison