Iz 7-dnevnega bivanja v kreativnem okolju narave smo se vrnili z izostreno pozornostjo, umirjenim telesom in uravnoteženim umom.  Čutimo, da se po odmiku poznamo bolje kot prej.

V tihem okolju in čuječni družbi smo opazovali svoje doživljanje, kot se je odvijalo iz trenutka v trenutek. Domov smo prišli z zavedanjem, da se trenutki in občutki vedno spreminjajo.

Nekateri izmed nas smo prišli na odmik z utrujenostjo, ki je sčasoma izzvenela. Čeprav so prišla obdobja odpora, nemira in dolgčasa, so se izmenjavala z občutji pomirjenosti in vedrosti.

Hvaležni smo za skupinsko dinamiko in za soudeležence, s katerimi smo si delili tišino. Iz tega odmika si želimo ohraniti stik s seboj in naklonjenost do sebe.

Izkusili smo neprerecenljivo moč mehke in ljubeče vztrajnosti.

Zavedamo se, da se bo pravo delo začelo šele ob vrnitvi v ‘divjino’, hkrati pa vemo, da je dovolj samo biti. 💟

Pesem iz dola

Počasi,
mirno,
stopinjo za stopinjo,
se globim.

Globina se poglablja
tiho,
tišina se tihoti
širno.

Vse manj me je okrog
in znotraj se danim.

Počasi,
nežno,
prej drobno kot obsežno,
blago,
negujoče
se mehčam,
nasmihajoče in smejoče.

Sama tišina me je
in bližina drugih sorodnih tišin.

Pristno in prisotno
spuščam,
prepuščam,
dopuščam,

da je,
kar je,

in da ni,
česar ni.

Niki