VSEBINA PREDAVANJA
Intimna izkušnja prebivanja in grajenja v odmaknjeni hiši v gozdu je lahko tudi gibalo samoizpraševanja in ustvarjalnega navdiha. Kje se proces gradnje začne, kje konča? Ali res temelji le na postavljanju zgradb in prostorov? Morebiti predstavlja izvorno najprej način, kako zaznavamo in živimo življenje? Gradimo namreč vedno in povsod: že samo s svojo prisotnostjo vzpostavljamo v prostoru vedno drugačne pogoje, ki vplivajo na naše doživetje in doživetja ostalih.
Človek ima moč, da z zavedanjem nenehno oblikuje svoj notranji svet. Zunanji (arhitekturni) prostor je odraz njegove notranjosti, njegovega eksistencialnega nazora, njegove narave. Vendar je odnos med arhitekturo in človekom vedno vzajemen – arhitekturni prostor vzbuja zaznave, občutke in doživetja, snuje spomine. Kaj nam torej (o nas) sporoča bivalni prostor? Ali s čuječim pristopom tudi drugače gradimo? Nas lahko prostor izvabi iz običajnega življenjskega vzorca in gradi naš notranji, doživljajski svet? … Na takšna in podobna vprašanja bo ob predstavitvi osebne izkušnje odmika odgovarjal arhitekt Tadej Juranovič.
O PREDAVATELJU
Arhitekt Tadej Juranovič doživlja arhitekturo kot širok spekter človekovega kreativnega izražanja, ki je nedeljivo povezano z znanostjo, umetnostjo in življenjem samim. Njegovo delo je preplet raziskovanja materialne narave z naravo in doživljanjem človeka. Svoja zanimanja je poglobil z osebno polletno izkušnjo grajenja in prebivanja v samotni odmaknjeni hiši in svoja introspektivna doživetja predstavil v projektu GozdnaHiša.