Pot te pozdravlja
Prazna pot te pozdravlja,
dišeča po travi in majhnih cvetlicah,
pot, tlakovana z riževimi polji,
še vedno nosi sledi tvojega otroštva,
in vonj maminih rok.
Hodi lagodno, umirjeno.
tvoja stopala se globoko dotikajo Zemlje.
Ne dovoli, da te misli odnesejo stran,
vsak trenutek se vrni nazaj na pot.
Pot je tvoja draga prijateljica.
Prinesla ti bo
svojo trdnost
in svoj mir.
(Thich Nhat Hanh)
Vam je znana situacija, ko ste se z namenom, da bi si sprostili napete možgane in razrahljali zakrknjene sklepe, odpravili na sprehod, potem pa ste se znašli ponovno doma z meglenim vtisom travnika ali gozda, po katerem ste se sprehajali? Namesto sprostitve uma ste domov prinesli polno glavo misli in čustev, ki so vihrala ali se vlekla po vašem telesu. Niste edini.
Naši čudoviti možgani imajo sposobnost, da se kmalu, ko prepoznajo dobro naučene in poznane aktivnosti, odpravijo na misijo reševanja nedokončanih vsebin. Z nevrotransmiterji in hormoni nas skušajo aktivirati, da ne pozabimo na tisti težavni odnos ali na opravilo, ki nas še čaka; morda na tisto, česar nismo dokončali že pred meseci ali celo leti. In se tako mimogrede in nevede znajdemo na poljani, med drevesi ali ob vodi, medtem ko tuhtamo, premlevamo v prepričanju, da je to zares pomembno in da bomo stvari na ta način nekako razrešili. Tavanje misli je dobrodejno za nas, hkrati pa nas lahko kar hitro popelje v namišljen svet, kjer težave ali utopične ideje prevladajo nad dejanskim svetom. Kot je rekel Mark Twain: »Sem star mož in v življenju sem imel veliko težav. Večina od njih se ni nikoli uresničila.«
Za naše zdravje, telesno in duševno, ni pomembno le, da rešujemo težave, temveč tudi, da si nudimo možnost izkušenj, ki nas umirjajo, poživljajo, krepijo na način, ki je celovito dobrodejen. Sprehod je ena od teh aktivnosti, ki nam lahko ponudi celostno regeneracijo. Nekoliko hitrejši korak nudi telesu ravno pravšnji dražljaj, da se krepijo mišice in telo izkorišča aktivirajoče učinke stresnih procesov. Pohajkovanje po naravni podlagi ustvarja zmerne in blagodejne pritiske na sklepe, utrjujejo se vezi, obnavljajo kostna tkiva. Hormonski procesi skupaj z globokim, enakomernim in relativno umirjenim dihanjem spodbujajo psihofizično sprostitev, tesnobni in depresivni občutki bledijo ob svežem občutku prožnosti telesa. Vsakdo od nas se je že srečal z božajočim učinkom barv narave, z dehtečimi vonjavami, ki nas nepričakovano osrečijo na nenavadno subtilen način. Poznamo masaži podobne zvoke ptic in v vetru zibajočih se rastlin v tisočerih oblikah. Koncert občutij, vedno tu, nam na razpolago. Ko razvijamo kapaciteto ostajanja z zunanjimi dražljaji in hkrati z dogajanjem znotraj nas, lahko jasneje in bolj prožno izbiramo, na kateri vidik našega doživljanja se bomo osredotočali: bodo to naše težave ali si lahko nudimo nekaj prostora za krepitev, za srečo?
Sprehod v skupini nas povezuje na več ravneh. Povezujemo se z drugimi ljudmi, bližnjimi in neznanci, z rastlinami, zemljo in živalmi in nenazadnje sami s seboj, ki smo del tega planeta, ki mu pravimo Zemlja.
Čuječen sprehod v Ljubljani
Dobrodošli na naslednjem čuječnem sprehodu v Ljubljani! Srečevali se bomo 1x na mesec, in sicer v Parku Tivoli. Dogodek je brezplačen. Več informacij lahko najdete na tej povezavi. Vabljeni!