Dobra zborovska vaja ne odpravi skrbi, ki smo jih prinesli s seboj. Toda domov se lahko vrnemo drugače uglašeni: bolj navzoči v telesu, z nekoliko več prostora med mislimi in z občutkom, da smo bili del nečesa večjega od sebe.

Od kod ta sprememba? Iz glasbe, usklajenega dihanja, bližine drugih ali zbranosti, ki jo zahteva večglasno petje? Najbrž iz vsega tega hkrati. Zbor v enem samem dejanju poveže telo, pozornost, čustva, učenje in odnose. Prav v tem prepletu se skriva njegova posebna moč.

Kaj o zborovskem petju pravijo raziskave?

Že več desetletij znanstveniki preučujejo, kaj se zgodi, ko ljudje redno pojejo skupaj. Svetovna zdravstvena organizacija je v obsežnem poročilu o umetnosti in zdravju povzela več kot 3.000 raziskav. Skupna slika kaže, da lahko ukvarjanje z umetnostjo krepi zdravje, pomaga preprečevati težave in podpira okrevanje (Fancourt in Finn, 2019).

Pregled 61 poročil o glasbi, petju in blagostanju odraslih je skupinsko petje povezal predvsem z boljšim razpoloženjem, občutkom smisla in različnimi vidiki duševnega blagostanja (Daykin idr., 2018). Pri ljudeh z duševnimi stiskami so posebej izstopali veselje, pripadnost in večja samozavest (Williams, Dingle in Clift, 2018).

Posebej zanimivi so izsledki raziskav med starejšimi odraslimi. V študiji z 258 udeleženci so po 14-tedenskem programu skupinskega petja opazili manj tesnobe in potrtosti, pozneje pa tudi boljše duševno počutje (Coulton idr., 2015). V projektu Community of Voices, v katerem je sodelovalo 390 ljudi, pa je šest mesecev petja zmanjšalo osamljenost in povečalo zanimanje za življenje (Johnson idr., 2020).

1. Petje lahko spremeni počutje

Včasih čustvo lažje zapojemo, kot razložimo. V dveh raziskavah z ljubiteljskimi pevci je dejavno petje v primerjavi z navzočnostjo na vaji brez petja zmanjšalo predvsem neprijetna občutja (Bullack idr., 2018). Pogovori z ljudmi, ki so doživeli duševne stiske, pa so pokazali, da so jim pesmi in skupinsko petje pomagali stopiti v stik z zapletenimi čustvi ter jih izraziti (Damsgaard in Brinkmann, 2022).

Nekatere manjše raziskave so po petju zaznale tudi spremembe v hormonih, povezanih s stresnim odzivom in medosebnim povezovanjem (Good in Russo, 2022). Tega, kar se med petjem dogaja v telesu, še ne znamo povsem razložiti. Pevci pa pogosto poznajo učinek tudi brez meritev: obraz se zmehča, dih steče svobodneje in prostor med ljudmi se zazdi drugačen.

2. Skupni ritem pomaga iz »jaz« ustvariti »mi«

V zboru ni dovolj, da vsak pravilno odpoje svojo linijo. Pevec posluša druge, prilagaja glasnost, se ujame v skupni ritem in z drugimi oblikuje izraz. Raziskava s 135 udeleženci pevskih, rokodelskih in ustvarjalnih tečajev je pokazala, da so se pevske skupine povezale hitreje kot druge (Pearce, Launay in Dunbar, 2015). Skupni cilj in sočasno delovanje nam omogočata, da pripadnost začutimo, še preden z vsakim članom razvijemo oseben odnos.

Takšna usklajenost ni le občutek. Med skupinskim petjem se lahko približajo tudi vzorci dihanja in nihanja srčnega utripa različnih pevcev (Delius in Müller, 2023; Lange idr., 2022). Zbor tako za nekaj časa deluje kot glasbeno in telesno povezana celota, v kateri vsak pevec vpliva na druge. Raziskovalci temu pravijo samoorganizacija: celota nastane iz nenehnega medsebojnega prilagajanja, ne da bi en sam posameznik nadzoroval vse, kar se dogaja.

3. Petje nas vrača v sedanji trenutek

Med večglasnim petjem težko dolgo ostanemo ujeti v premlevanju preteklosti ali skrbeh o prihodnosti. Spremljamo ritem, besedilo, dirigenta, lastno telo in zvok drugih glasov. Ko pozornost odtava, jo skladba povabi nazaj – k naslednjemu vdihu, skupnemu zaključku ali vstopu.

V raziskavi s 83 ljubiteljskimi zborovskimi pevci se je zavedanje sedanjega trenutka po vaji povečalo bolj kot po poslušanju glasbe doma (Lynch in Wilson, 2018). Petje je zato lahko nekakšna neformalna vadba čuječnosti: opazujemo dih in telesne občutke, poslušamo brez takojšnjega presojanja ter se po napaki preprosto znova vključimo.

4. Učenje krepi zaupanje vase

Zborovska skladba, ki se sprva zdi nepregledna, začne skozi vaje dobivati obliko. Pevec postopoma osvoji svojo glasovno linijo, zasliši njeno mesto v harmoniji in zmore nekaj, česar pred nekaj tedni še ni. Tak napredek krepi zaupanje v lastne sposobnosti.

Raziskave skupinskega petja izpostavljajo tri pomembne človekove potrebe: po samostojnosti, po občutku zmožnosti in po povezanosti. Podporno pevsko okolje dopušča osebno izbiro in izražanje, ponuja ravno pravšnji izziv ter posameznika umešča v skupnost (Hendry, Lynam in Lafarge, 2022). Glas je pri tem zelo oseben instrument. Ko si človek dovoli, da ga drugi slišijo, lahko s tem raste tudi zaupanje vase.

5. Glas poveže duševno in telesno izkušnjo

Petje vključuje držo, gibanje, obraz, izgovorjavo ter natančno usklajevanje diha in nastajanja glasu. Zato ga ne doživljamo samo z mislimi in čustvi, temveč z vsem telesom. Ena od raziskav je po eni sami pevski vaji zaznala kratkotrajne spremembe posameznih kazalnikov imunskega odziva. Njihov pomen še ni povsem jasen, vendar izsledki nakazujejo, da se telo na dejavno petje odzove drugače kot na poslušanje glasbe (Kreutz idr., 2004).

Dobro počutje raste tudi iz načina, kako smo skupaj

Blagodejni učinki zborovskega petja ne izvirajo samo iz glasbe. Pomembni so tudi odnosi, način vodenja, primernost zahtev in občutek, da je vsakdo lahko slišan brez strahu pred ponižanjem. Pritisk zaradi nastopanja, primerjanje, neustrezno vodenje ali prevelika glasovna obremenitev lahko pevsko izkušnjo tudi otežijo (Dingle idr., 2019).

Ustvarjanje podpornega okolja ne pomeni nižjih meril ali odsotnosti zahtevnosti. Zahteve so lahko visoke, če ostajajo razumljive in dosegljive, povratne informacije spoštljive, napake pa sprejete kot del učenja.

Takšno razumevanje petja je tudi izhodišče mešanega pevskega zbora Tukan in zmaj, ki od leta 2022 deluje v okviru Društva za razvijanje čuječnosti. Zbor z okoli 65 pevci se ne posveča le repertoarju, temveč tudi načinom poslušanja ter odnosom med pevci, prostorom in občinstvom, ki se oblikujejo skozi živo petje.

Marsikoga pri prvem koraku zadrži prepričanje, da nima dovolj dobrega glasu ali izkušenj. Glasoteka je trimesečni program, v katerem udeleženci postopoma spoznavajo temelje pevske tehnike in večglasnega petja. Namenjena je tako začetnikom kot ljudem, ki že pojejo ali se po premoru vračajo k petju.

Glas je osebni izraz in skupno dejanje

Zbor lahko ponudi čustveno razbremenitev, redno strukturo, izkušnjo napredka in posebno obliko bližine. V njem smo hkrati samostojen glas in del nečesa, česar sami ne bi mogli ustvariti. Včasih pesem ne utiša težke misli. Lahko pa ji odvzame samoto: postavi jo ob druge glasove, drug ritem in nov vdih. Morda zato prvi korak ni vprašanje, ali smo dovolj nadarjeni, temveč ali bi radi izkusili, kaj se zgodi, ko naš glas dobi mesto med drugimi.

Bi želeli tudi vi zazveneti v skupnosti? Vabljeni k vpisu na trimesečni program Glasoteka TUKAJ.