Čuječnost in psihoterapija

 

Opis izkustvenega programa

V sodelovanju z Univerzo Sigmunda Freuda v Ljubljani smo pripravili program čuječnosti za študente psihoterapije. Z vidika osebnega razvoja psihoterapevta predstavlja praksa čuječnosti dopolnitev običajne osebne izkušnje, kot je lastni psihoterapevtski proces (McCollum in Gehart, 2010). Posameznik z njo do samega sebe razvija fenomenološki pristop (raziskovanje neposredne izkušnje), ki je temelj nadaljnjih specifičnih tehnik dela, poskusov vrednotenja in interpretiranja. Preko tovrstnega samoraziskovanja prepoznava svoj jaz in zavedanje doživljanja kot orodje, ki ga lahko uporablja za razumevanje klienta, terapevtskega procesa in njunega odnosa. Praksa čuječnosti tako služi kot del priprave in navajanje na način, kako biti s klienti – kot dopolnilo in nasprotje temu, kaj s klienti početi (Geller in Greenberg, 2012).

Učenje tehnik čuječnosti je za psihoterapevte lahko zanimivo tudi z vidika intervencij, ki jih lahko ponudijo svojim klientom, še posebej takrat, kadar ti izrazijo željo, da bi dobili konkretna navodila, kako se srečevati z aktualnimi simptomi in kaj lahko naredijo v času med srečanji s terapevtom.

Dosedanje izkušnje psihoterapevtov in psihosocialnih svetovalcev, ki so sodelovali v različnih programih razvijanja čuječnosti in sorodnih raziskavah, kažejo na veliko vrednost vključevanja prakse čuječnosti v svoje izobraževanje in delo – kot sredstva za izboljšanje koncentracije in zmožnosti voljnega usmerjanja pozornosti (Greason in Cashwell, 2009), zmožnosti empatije (Fulton, 2005; Greason in Cashwell, 2009; Morgan in Morgan, 2005) in kot načina skrbi zase, za svoje zdravje in splošno dobrobit, ki zmanjšuje raven anksioznosti, stresa in preprečuje izgorelost med terapevti (Christopher in drugi, 2006; Christopher in Maris, 2010; Shapiro, Brown in Biegel, 2007).

Opis raziskave

Drustvo_SFU_2Skupaj z izkustvenim programom bomo izvajali tudi raziskavo, katere namen je poglobljena evalvacija programa. V kvalitativno raziskavo bomo vključili poročila študentov (dnevnike doživljanja) in transkripte individualnih intervjujev. V ideji participatornega raziskovanja bomo 1 mesec po zaključku programa čuječnosti izvedli fokusno skupino, s katero želimo pridobiti povratno informacijo udeležencev o preliminarnih izsledkih raziskave.

Vsebinsko se bomo osredotočali na tri poglavitne teme, ki pa se lahko spreminjajo v odvisnosti od aktualnega dogajanja na programu čuječnosti: (a) čuječnost kot osebna izkušnja (kako udeleženci ocenjujejo in osmišljajo prakso čuječnosti v procesu psihoterapevtskega izobraževanja?), (b) mehanizmi čuječnosti (kakšne učinke opažajo v vsakodnevnem življenju kot možne posledice prakse čuječnosti?) in (c) doživljanje sebe v odnosu (kako doživljajo sebe v odnosih, ko svoje stanje interpretirajo kot čuječno?).

Datum začetka: 18. 11. 2015
Datum konca: 16. 3. 2016
Financer: SFU Ljubljana
Nosilna organizacija: Društvo za razvijanje čuječnosti
Nosilec raziskave: Žan Rojc, univ. dipl. biokemik
Lokalni koordinator: mag. Miran Možina
Sodelavci: Patricija Kožuh, univ. dipl. teologinja, David Čeh, študent psihoterapevtskih znanosti

Viri

Bishop SR, Lau M, Shapiro S, Carlson L, Anderson ND, Carmody J, in Devins G (2004). Mindfulness: A proposed operational definition. Clinical psychology: Science and practice, 11: 230–241.
Christopher JC, Christopher SE, Dunnagan T, in Schure M (2006). Teaching self-care through mindfulness practices: The application of yoga, meditation, and qigong to counselor training. Journal of Humanistic Psychology, 46: 494–509.
Christopher JC, in Maris JA (2010). Integrating mindfulness as self-care into counseling and psyhotherapy treining. Counselling and Psychotherapy Research, 10: 114–125.
Fulton PR (2005). Mindfulness as clinical training. V: Germer CK, Siegel RD in FUlton PR (Ur). Mindfulness and psychotherapy, 55–72. Guliford Press: New York.
Geller Shari M, in Greenberg Leslie S (2012). Therapeutic presence: A mindful approach to effective therapy. American Psychological Association: Washington, DC.
Greason PB, in Cashwell, CS (2009). Mindfulness and counseling self-efficacy: The meditating role of attention and empathy. Counseloer Education & Supervision, 49: 2–19.
McCollum EE. in Gehart DR (2010). Using Mindfulness Meditation to Teach Beginning Therapists Therapeutic Presence: A Qualitative Study. Journal of Marital and Family Therapy, 36: 347–360.
Morgan WD, in Morgan ST (2005). Cultivating attention and empathy. V: Germer C, Siegel RD, in Fulton PR (Ur). Mindfulness and psychotherapy, 73–90. Guliford Press: New York.

Objavi komentar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Print your prijavnica