Se vam včasih zdi, da je vse na vas in čutite težo na vaših ramenih? Se zalotite da že med vožnjo v službo razmišljate kaj vse morate narediti? Se vaš dan začne z mislimi kaj vse vas čaka v dnevu? Ste zaradi tega v stresu?
Danes je stres postal naša stalnica, naše delo in okolica od nas zahtevajo vedno več, stalno pripravljenost, le-to pa lahko traja tudi leta.
Stres je občutek čustvene ali fizične napetosti. Stres je najpogosteje opredeljen kot subjektiven, oseben odziv na dražljaje iz okolja. Opišemo ga lahko tudi kot neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in našo sposobnostjo obvladovanja zahtev na drugi strani. Določena količina stresa lahko deluje na nas pozitivno, saj nas spodbuja, da se lotimo določenih aktivnosti. V tem primeru deluje kot motivator, če pa je količina stresa previsoka, nam pušča negativne posledice. Stresne situacije so lahko veliki, prelomni življenjski dogodki (npr. bolezen, ločitev, smrt, izguba službe…) ali pa povsem vsakodnevni odziv na določen dražljaj (stresor) iz okolice, odnosov z drugimi ali našega notranjega sveta. Ne obstajajo pravila, ki bi določila, kako se bomo odzvali – naš odziv je sestavljen iz zapletene zgodbe našega telesa, spominov in izkušenj, avtomatskih misli, prepričanj o sebi, drugih in svetu, čustvovanja in nenazadnje tudi našega stanja v tistem trenutku.
Simptomi in posledice stresa
Ko naletimo na stresno situacijo, naš živčni sistem sprošča hormone, ki nam dajejo nekakšno spodbudo, imenovano odziv na boj, beg ali zamrznitev. Pospešuje srčni utrip in dihanje, napenja mišice in poveča potenje. Ta reakcija naj bi bila začasna in v normalnih razmerah se telo po njej hitro opomore. V kratkih izbruhih je stres lahko pozitiven, na primer, ko nam pomaga izogniti se nevarnosti in pripomore da smo osredotočeni in pozorni. Toda če stres traja dlje časa, lahko škoduje našemu zdravju, ter začne vplivati na naše razpoloženje, produktivnost, kakovost našega življenja in odnose.
Stresna reakcija se lahko pokaže na več nivojih: telesnem, čustvenem, miselnem ali vedenjskem. Pogosto jo lahko čutimo na več področjih hkrati, pri dalj časa trajajočem ali zelo močnem stresu pa na vseh štirih nivojih.
Simptomi stresa vplivajo na naše telo, misli, občutke in vedenje. Zmožnost prepoznavanja pogostih simptomov stresa nam lahko pomaga pri njihovem obvladovanju. Med najbolj stresne življenske dogodke spadajo: smrt zakonca, ločitev, ločeno zakonsko življenje, prestajanje zaporne kazni, smrt ožjega družinskega člana, poškodba ali bolezen, poroka, izguba službe, upokojitev.
Najpogostejši učinki stresa:
- na telo: glavobol, utrujenost, omotičnost, mišična napetost ali bolečina, bolečina v prsnem košu, izguba spolnega nagona.
- na razpoloženje: anksioznost, žalost ali depresija, nemirnost, razdražljivost ali jeza, pomanjkanje motivacije ali osredotočenosti, občutek preobremenjenosti, osamljenost.
- na vedenje: preveč ali premalo spanja, povečan ali zmanjšan apetit, umikanje od bližnjih, odlašanje ali zanemarjanje odgovornosti, zloraba alkohola, cigaret ali droge, grizenje nohtov, premikanje telesa v ritmu.
- učinki stresa na kognitivnem nivoju: težave s spominom, nezmožnost koncentracije, slaba presoja, nenehno negativno razmišljanje, tesnobne misli, nenehna skrb.
Anksioznost
Anksioznost je čustveno stanje, ki se ponavadi pojavi v družbi telesnih in vedenjskih sprememb, ki so zelo podobne tistim, ki spremljajo običajen odziv na stres. Je naraven odziv, ki je ključnega pomena za naše preživetje v situacijah ko smo v nevarnosti. Občasno doživljanje anksioznosti je normalen del življenja, ko pa so prisotni močni in nenehni občutki anksioznosti in pretirani odzivi, ki niso v skladu z realnostjo, poleg tega pa nas ovirajo pri vsakodnevnih dejavnostih, govorimo o anksiozni motnji.
Pod anksiozno motnjo spadajo številne oblike anksioznosti:
- Panična motnja: znaki se kažejo v obliki paničnega napada, lahko ob spremstvu pretiranega potenja, bolečin v prsnem košu in razbijanju srca. Gre za občutek srčnega napada, čeprav ga v resnici ne doživljamo.
- Posttravmatska stresna motnja ali PTSM: je posledica hudega dogodka ali travme in se lahko kaže v obliki nočnih mor, nenadnih prebliskov, ponavljajočih se grozečih misli, potenja, bolečin, tresenja in slabosti.
- Generalizirana anksiozna motnja ali GAM: prisotni so dolgotrajni in močni občutki anksioznosti in nenadzorovane skrbi na številnih področjih.
- Socialna anksioznost ali fobija: neobvladljiv strah in pretirana skrb pri vsakdanjih socialnih stikih.
- Zdravstvena anksioznost ali hipohondrija: nenehen strah pred boleznimi in obsedenost z različnimi deli telesa in bolečinami.
- Obsesivno-kompulzivna motnja ali OCD: pri tej motnji gre za neobvladljive misli, ki presegajo meje razuma. Tipična je obsedenost s čiščenjem, štetje, kopičenje predmetov in ponavljanje besed v glavi.
Stres na delovnem mestu in izgorelost
Medtem ko je del stresa na delovnem mestu normalen, lahko pretiran stres vpliva na našo produktivnost in uspešnost, na fizično in čustveno zdravje ter na naše odnose. Izgorelost je stanje čustvene, fizične in duševne izčrpanosti, ki nastane zaradi pretiranega in dolgotrajnega stresa. Pojavi se, ko se počutimo preobremenjeni, čustveno izčrpani in nezmožni izpolniti nenehne zahteve. Ko se stres nadaljuje, začnemo izgubljati zanimanje in motivacijo, zaradi katere smo sploh prevzeli določeno vlogo. Izgorelost zmanjša produktivnost, pojavi se psihična in fizična izčrpanost. Sčasoma se morda počutimo, kot da nimamo več kaj dati. Negativni učinki izgorelosti se razširijo na vsa področja življenja – vključno z našim domom, službo in družabnim življenjem. Izgorelost lahko povzroči tudi dolgotrajne spremembe v telesu, zaradi katerih smo ranljivi za bolezni, kot sta prehlad in gripa, lahko se pojavi apatija, depresija, cinizem, ravnodušnost, obup in nemoč.
Stres in partnerski odnos
Odnosi so tisti, ki lahko prinesejo veliko veselja ali pa veliko stresa v naše življenje. Ko je naš partnerski odnos trden in varen, imamo podlago za rast in svobodno izražanje sebe. Počutimo se mirne, srečne in podprte, poleg tega pa smo odprti in pripravljeni pomagati svojemu partnerju na načine, ki jih potrebuje. Kadar pa je naše razmerje napeto, se lahko zdi, da smo na negotovih temeljih. Tudi v partnerskem odnosu se lahko počutimo osamljene, neizpolnjene, distancirane in tesnobne. Zdrav odnos je tisti, na katerega se lahko zanesemo in predstavlja naše zatočišče. Čeprav se bodo vedno pojavljali izzivi, je njegov temelj varen in mu lahko zaupamo tudi v najmočnejših nevihtah. To spoznanje goji občutek miru, ki nam omogoča, da bolje premagujemo stresne dejavnike, ki se nam pojavljajo na drugih področjih življenja.
Sproprijemanje s stresnimi situacijami
Dejstvo je, da je stres postal stalnica v našem življenju, dobra novica pa, da lahko zmanjšamo negativne učinke stresa, ter postanemo bolj odporni. Popolno bi bilo, da odstranimo vir stresa. Če na primer čutimo da je naše trenutno delovno mesto preveč stresno, bi lahko začeli razmišljati o menjavi službe.
Stres lahko učinkovito obvladamo z uravnoteženo, zdravo prehrano, telesno aktivnostjo in sprostitvenimi tehnikami, predvsem pa je ključna naša sposobnost uravnavanja stresa. Naš odziv na stres lahko določa kako se bomo spoprijemali s situacijami in kako bomo poskrbeli za svoje duševno zdravje. Ob vseh stresorjih se je pomembno naučiti sprostiti, negovati pozitivne misli o sebi, razmisliti kaj si želimo in kaj zares moramo. Z različnimi tehnikami sproščanja lahko dosežemo boljše spanje, občutek umirjenosti, počasnejše dihanje, zmanjšanje mišične napetosti in nižji srčni utrip.
S prakticiranjem čuječnosti v boj proti stresu
Raziskave čuječnosti so pokazale, da je gojenje večje pozornosti, zavedanja in sprejemanja z meditacijsko prakso povezano z nižjimi ravnmi psihološke stiske, vključno z manj tesnobe, depresije, jeze in skrbi, poleg tega pa lahko trening pozornosti zmanjša čustveno stisko. Ljudje poročajo da se po prakticiranju čuječnosti počutijo manj pod stresom, manj tesnobno in depresivno, ter bolj veselo, navdihnjeno, hvaležno, zadovoljno in vitalno. Večja pozornost, zavedanje, sprejemanje in sočutje lahko olajšajo odzive na stres, ki nas osvobodi in pripomore k boljšemu zdravju in dobrem počutju.
V veliko pomoč pri obvladovanju stresa bo razumevanje in zavedanje sebe, prepoznavanje kaj se z nami dogaja in kaj prestajamo, ko smo pod stresom. Prvi korak k temu je seveda ta, da sploh prepoznamo, kdaj smo pod stresom. Ko to zaznamo, ni potrebno, da bi svoje misli in občutke potlačili, ter preprečili, da nam stvari uidejo iz rok. Lahko si dopustimo, da se počutimo ogrožene, prestrašene, jezne ali prizadete, in da v svojem telesu občutimo napetost povezano s svojimi mislimi in čustvi v teh trenutkih.
Vodene vaje čuječnosti*
*Izvajanje vaj je priporočljivo v mirnem in tihem prostoru, dokler vam to ustreza. V kolikor vam je neprijetno ali se pojavijo težki občutki, lahko z vajo kadarkoli prekinete ali vmes odprete oči.
Preberite še:
Viri:
Comment(1)
Pomoč pri depresiji | Društvo za razvijanje čuječnosti pravi
25. 10. 2022 ob 13:09[…] Kaj prinese stres in kaj ga odnese >> […]