Razvozlajmo pomen čuječnosti

Razvozlajmo pomen čuječnosti

Ste vedeli, da čuječnost ni tehnika sproščanja? Kaj pa, da pri čuječnosti ne gre za utišanje misli? Nekaterim se to morda zdijo drobne razlike v pomenu, vendar so v resnici ključne za razumevanje tega, kaj čuječnost je.

Definicije čuječnosti

Znanost beleži neverjeten porast znanstveno-raziskovalnih člankov na temo čuječnosti. V letu 2018 je bilo teh kar 31.000 (podatki so bili pridobljeni z Google Scholar). Izbrali smo tri definicije, ki se najpogosteje pojavljajo na področju psihologije in kognitivne znanosti.

Čuječnost je proces reguliranja pozornosti na način, da prinašamo zavedanje k neposredni izkušnji z odnosom radovednosti, odprtosti do doživljanja in sprejemanjem (Bishop in sod., 2006).

Čuječnost je zavedanje, ki nastane s posvečanjem pozornosti na določen način: namenoma, v sedanjem trenutku in brez obsojanja. (Kabat-Zinn, 1990, 2006)

Čuječnost je polno zavedanje doživljanja v vsakem trenutku z enako odprtostjo do vsega, kar ta prinaša, in brez prevladovanja pogojenih in avtomatičnih kognitivnih vzorcev, ki so pogosto usmerjeni k cilju in na tak ali drugačen način povezani z željo, da bi bile stvari drugačne, kot so. (Teasdale in Chaskalson, 2011a, 2011b).

Metafore čuječnosti

Če so definicije čuječnosti za vas preveč suhoparne, vam morda lahko približamo pomen čuječnosti z metaforami (povzeto po Feldman in Kuyken, 2019).

Razgledni stolp

Pogled z razglednega stolpa nam razkriva raznolikosti pokrajine (paleta človeške izkušnje). Nimamo posebnega namena, kot to, da se razgledamo in opazimo, kaj je možno videti (neobsojanje), da bi pokrajino resnično lahko spoznali. Naš pogled lahko usmerjamo v različne dele pokrajine ali zaobjamemo celoto (samouravnavanje pozornosti).

Pastir

Med rastjo žita mora pastir skrbno bdeti nad kravami in jih usmerjati, da te ne bi zašle in pojedle pridelka. Ko je žetev končana, se lahko pastir sprosti in iz daljave opazuje govedo. Ta razlika nakazuje na možnost regulacije pozornosti v različnih situacijah. Čuječnost je včasih uporabljena kot zavedanje, ki nas varuje, drugič kot odprto zavedanje brez izbire, na kaj se bomo osredotočali.

Čakanje na avtobusni postaji

Oseba na postaji čaka na prihod avtobusov in se odloča, ali bo vstopila ali ne. Včasih lahko nekdo vstopi na avtobus, brez da bi preveril, ali je linija pravilna, in se čez nekaj časa zave, da se je peljal v napačno smer. Šele v trenutku zavedanja se lahko oseba odloči, da bo izstopila iz avtobusa. Čuječnost pomeni možnost izbire, na kaj se bomo osredotočali in čemu bomo sledili.

Drugačen odnos

Astronavti poročajo, da jim pogled na Zemljo iz vesolja spremeni razumevanje sveta – delitev ljudi na narode in kulture postane povsem nepomembna. Podobno čuječnost spreminja odnos do lastnih misli in čustvovanja ter mehča odnos do sebe in drugih.

Spretna plovba

Tako kot lahko spreten kajakaš varno pluje ne glede na stanje reke, nam čuječnost omogoča, da usmerjamo našo pozornost, mišljenje in dejanja z namenom in modrostjo.

Kaj ni čuječnost?

Čuječnost ni sproščanje, niti ni metoda, s katero bi sproščanje dosegali. Čeprav se sproščanje pri nekaterih vajah čuječnosti lahko pojavi, je namen čuječnosti posvečati pozornost in se zavedati doživljanja, če je to prijetno, neprijetno ali nevtralno. Pri čuječnosti ne gre za to, da bi se »odklopili«. Prav nasprotno, naš namen je biti v polnosti budni in prisotni.

Pri čuječnosti ne gre za izpraznjenje uma ali utišanje misli. Pri čuječnosti razvijamo drugačen odnos do mišljenja, kjer prepoznavamo misli kot mentalne dogodke, ki se pojavljajo in izginjajo. Z drugimi besedami se učimo pozornost preusmerjati od vsebine misli k procesu njihovega nastajanja in izginjanja. Bolj lahko prepoznamo subjektivnost naših misli, ki ne odražajo nujno dejstev ali resnice.

Čuječnost ni čarobna palčka in ni preprosta. Čeprav je ena od sestavin čuječnosti preprosto zavedanje, to še ne pomeni, da je tudi sama praksa preprosta ali da vodi k hitrim spremembam. Pri vajah čuječnosti se srečujemo s široko paleto človeškega izkustva, od prijetnih občutkov do težkih čustev in bolečine. To s potrpežljivostjo raziskujemo z namenom, da bi bolje razumeli človeški um, izgradili bolj spreten odnos do trpljenja ter povečali možnost za doživljanje radosti in zadovoljstva.

Bi želeli tudi v praksi preveriti, kaj je čuječnost? Vabljeni k vpisu v jesenske programe Društva za razvijanje čuječnosti: TUKAJ.

 

Viri
Bishop SR, Lau M, Shapiro S, Carlson L, Anderson ND, Carmody J, Devins G (2006). Mindfulness. A proposed operational definition. Clinical Psychology: Science and Practice, 11(3), 230-241
Kabat-Zinn (1990). Full Catastrophe Living: How to cope with stress, pain and illness using mindfulness meditation. New York: Delacorte.
Kabat-Zinn (2006). Mindfulness-based interventions in context: Past, present and future. Clinical Psychology: Science and Practice, 10(2), 144-156
Teasdale in Chaskalson, (2011a). How does mindfulness transform suffering?: The nature and origins of dukkha. Contemporary Buddhism, 12(1), 89-102.
Teasdale in Chaskalson, (2011b). How does mindfulness transform suffering?: The transformation of dukkha. Contemporary Buddhism, 12(1), 103-124.
Feldman C in Kuyken W (2019). Mindfulness: Ancient Wisdom Meets Modern Psychology. New York: The Guilford Press.

Objavi komentar

Print your prijavnica