Thich Nhat Hanh: Ali obstaja življenje po smrti?

Tokrat vam v prispevku predstavljamo povzetek diskusije o doživljanju smrti. Na vprašanja odgovarja Thich Nhat Hanh, vietnamski budistični menih. Posnetek v angleškem jeziku si lahko ogledate na spodnji povezavi:

Življenje vedno pride istočasno s smrtjo, ne le pred smrtjo. In ne more biti ločeno od smrti. Kjer je življenje, je smrt in kjer je smrt, je življenje. In to dejstvo potrebuje nekaj meditacije.

V budizmu govorimo o ”interbeingu”, soobstajanju. To pomeni, da ne moreš obstajati sam, brez drugih. Moraš soobstajati z drugim. To je kot levo in desno. Če leve strani ni, potem desna ne more obstajati. Če ni desne, potem leva ne more obstajati. Leve ne moremo ločiti ali odstraniti od desne in obratno. Desna in leva želita biti skupaj, nemogoče ju je ločiti, saj ena brez druge ne moreta obstajati. To je zelo jasno. Kot zgoraj in spodaj. Zgoraj ne more obstajati, če ni prisotno spodaj. In temu v budizmu rečemo soobstajanje. Hkrati morata biti prisotna oba vidika.

Ko je torej Bog rekel, naj bo svetloba, je ta odgovorila: ”Moram počakati, moj Bog, moram počakati.” ”Na kaj pa čakaš?” je vprašal Bog. Svetloba: ”Čakam na temo, da bova šli skupaj.” Saj svetloba in tema soobstajata. In potem je Bog rekel: ”Saj tema je že tam.” In svetloba je odgovorila: ”V tem primeru sem tudi jaz že tam.”

To velja tudi za dobro in zlo, prej/potem in tukaj/tam, ti in jaz. Jaz ne morem obstajati brez tebe. Roža ne more biti brez prsti. Brez prsti ne obstaja nobena roža. Brez trpljenja ni sreče. Brez smrti ni življenja.

Ko biolog opazuje človeško telo, vidi, da se življenje in smrt dogajata ob istem času v telesu. V istem trenutku na tisoče in tisoče celic umira. Ko se popraskamo, veliko mrtvih, posušenih celic odpade. Mrtve so. Veliko celic umre v vsakem trenutku našega življenja. A ker smo tako zaposleni, ne opazimo, da umiramo. Če celice umirajo, tudi mi umiramo. Mislimo pa, da bomo morali čakati še 50 ali 70 let na to, da bomo umrli. To ni res!

Smrt ni nekje v prihodnosti, v daljavi. Smrt se dogaja tu in zdaj, v vsakem trenutku. In zaradi smrti številnih celic, je rojstvo drugih celic možno. Toliko celic se rojeva v sedanjem trenutku, da nimamo niti časa, da bi jim organizirali rojstnodnevno zabavo. Dejstvo je, da če gledamo z vidika znanosti, lahko vidimo rojstvo in smrt v sedanjem trenutku. In zaradi odmiranja starih celic, je možno rojevanje novih celic. In ker se nove celice rojevajo, je možno tudi odmiranje starih celic. Zanesejo se ena na drugo.

V vsakem trenutku torej izkušate umiranje in rojevanje. Ne mislite, da ste bili rojeni le v trenutku rojstva. Trenutek zapisan v vašem rojstnem listu je le en trenutek. In to ni prvi trenutek. Pred tem trenutkom ste že obstajali. Preden ste bili spočeti v maternici vaše matere, ste že obstajali v vašem očetu in mami, le v drugi obliki. Torej ni rojstva, ni začetka in ni smrti, ni konca.

Zato zdaj, ko vemo, da sta smrt in rojstvo vedno skupaj, ne potrebujemo več strahu pred smrtjo. Ker vemo, da bo v trenutku smrti, prisotno tudi rojstvo. Življenje je skupaj s smrtjo. Ne moreta biti ločena. To je zelo globoka meditacija, katere se ne smemo lotiti le z možgani. Moramo opazovati naše vsakodnevno življenje. In vidimo, da življenje in smrt soobstajata v vsem. Drevesih, živalih, vremenu, materiji, energiji. Znanstveniki so že povedali, da ni ne smrti in ne rojstva, nič ni ustvarjeno, nič ni izgubljeno. Obstaja zgolj transformacija, spreminjanje.

Transformacija je torej možna, je resnična. In rojstvo in smrt nista resnična. Kar poimenujemo rojstvo in smrt, sta zgolj spremembi, transformaciji. Ko želimo ustvariti kemično reakcijo, zberemo skupaj vrsto različnih substanc. In ko substance pridejo v stik, se zgodi transformacija. In včasih se zdi, kot da substance ni več tam, da je izginila. Vendar, če podrobneje pogledamo, vidimo, da je substanca še vedno tam, v drugi obliki. Tudi, ko pogledamo v modro nebo in ne vidimo več oblakov, mislimo, da so ti izginili, umrli. V resnici pa se oblaki vedno nadaljujejo v obliki dežja in tako naprej.

Rojstvo in smrt sta torej vedno vidna le na površini. Če se spustimo globlje, vidimo, da ne obstajata, obstaja le nadaljevanje. In ko si v stiku z nadaljevanjem, te ni več strah umiranja. In o tem ne govorijo le budisti, temveč tudi znanost. To je povabilo, da živimo življenje z več globine, da se dotaknemo naše prave narave, brez rojstva in smrti.

Moj odgovor na vprašanje, če obstaja življenje po smrti, je tako le povabilo k praksi. Svoje življenje moramo živeti bolj čuječe, s pozornostjo, tako da bomo v globljem stiku s tem, kar je prisotno, in imeli možnost, da se dotaknemo prave narave resničnosti, kjer ni rojstva in ni smrti. In to je v budizmu opisano z izrazom ”nirvana”. Nirvana pomeni, da ni rojstev in ni smrti. V krščanstvu jo poimenujejo ”Bog”. Bog je naša prava narava brez rojstev in smrti. In ni nam treba iskati Boga, saj je on naša prava narava.

Lahko si predstavljamo val, ki verjame, da je nastal in bo izginil. In vsakič, ko se vzpne, temu vzponu sledi padec, ko se boji smrti. Val se boji smrti. A če val spozna, da je voda, ga ni več strah. Ko se dviga, je voda in ko pada, je še vedno voda – ne izgine.  Zato je zelo pomembno, da val prakticira meditacijo, in spozna, da je val in hkrati tudi voda. In ko ve, da je voda, ga ni več strah izginotja. Počuti se dobro, ko se vzpenja, in dobro, ko upada. Osvobodil se je strahu. In oblak prav tako – ni ga strah smrti.

Ve, da če izgine oblika oblaka, se pojavi v drugi prav tako lepi obliki, kot je sneg ali dež. Val prav tako ve, da mu ni potrebno iskati vode, saj je sam voda, tukaj in zdaj. Enaka resnica velja za Boga. Ni ga potrebno iskati, saj smo mi Bog, to je naša prava narava. Ni nam treba iskati nirvane, nirvana je naša baza. Tako je učil Buda. In mnogi med nami smo lahko to tudi spoznali. Uživamo v sedanjem trenutku in vemo, da smrt ne obstaja.

 

***Meditiranje lahko vadite tudi s pomočjo brezplačnih vodenih vaj čuječnosti, ki so dostopne na spodnji povezavi:

https://www.cujecnost.org/vaje-cujecnosti/

Objavi komentar

Print your prijavnica