Odmik je dotik

V avgustu je v Kanjem dolu, Črni Vrh nad Idrijo potekal 7-dnevni poletni odmik za prakso čuječnosti, nekaj udeležencev se je pridružilo za tri dni. Prvi sklop refleksij z odmika smo že objavili, v drugem sklopu pa z vami delimo refleksijo in nekaj fotografskih utrinkov ene izmed udeleženk, ki se je odmiku pridružila za tri dni. 

***

Odmik je dotik

»Ah, malo se boste že pogovarjali, malo pa gotovo,« me pred odhodom od doma nagovori babica in z nasmehom ji odgovorim, da ne, prav nič ne bomo govorili. Kaj sploh je odmik v tišini, se najbrž sprašuje. Sama ga doživljam kot paket »all inclusive«, čeprav sprva ne veš, kaj vse je tisto, kar je vključeno vanj in s čim se te bo najbolj dotaknilo.

Odmik je generalka

Prostor za vajo, simulacija realnosti, igra vlog.

Bolj kot vnašam čuječnost v svoj vsakdanjik, bolj se zavedam svojih misli, čustev in impulzov, ki pridejo avtomatsko, a pomembno določajo moja ravnanja in razpoloženja. V vsakdanjem življenju se pogosto pojavljajo zelo hitro. Včasih je pot od misli do vedenja tako urna, da si vmes ne dam priložnosti, da bi se glede svojega vedenja odločila zavestno. Na odmiku je to lahko drugače.

Tišje je in tempo se upočasni. Bolj sem pozorna. Kar se zgodi v mnogih drobnih interakcijah med mano in drugimi udeleženci, zdaj opazim. Sedimo pri mizi in večerjamo. Imam še za nekaj vilic testenin, vendar mi zmanjka omake. Razmišljam, da bi jo šla iskat. Nato pride misel: »To bo pa čudno izgledalo, če grem zdaj po več. Gospa zraven mene si je že na začetku naložila manj kot jaz!« In potem čustvo – rahla tesnoba. In vedenje – pojém testenine brez omake.
Takoj po kosilu se mi utrne zanimivo spoznanje o mojem vzorcu razmišljanja in vedenja. Zaradi misli – skrbi, ki pride v obliki »kaj si bodo mislili drugi«, se lahko vedem v nasprotju s tem, kar si želim (in morda tudi potrebujem). Uau! Kaj to pomeni zame v »resničnem« življenju?

In ob tem simpatično zavedanje, da gospa med kosilom zelo verjetno ni razmišljala ravno o mojih testeninah, in četudi je, je to zgolj njena misel, ki je prišla ravno tako nepovabljena kot moja.

Tako se tekom dneva zvrsti mnogo zanimivih spoznanj in opazovanj vsega notranjega, kar si dopustim, da je, in to zgolj raziskujem. Odmik je odlična generalka in vse, kar se naučim na tem odru, nesem s seboj.

Odmik je namakanje v tišini

Ko mine nekaj časa odmika (to se nikoli ne zgodi na horuk, kar takoj), se tišina, ki me obdaja, začne spreminjati. Postane globlja, širša, tišja in mirnejša. Včasih se mi zdi, da me zdani in napolni. Zdaj vem, da jo lahko vedno znova prebudim v sebi, tudi sredi največjega vrveža.

Odmik je stik z naravo

Na odmiku narava ne gre mimo mene, saj ji lahko namenim polno pozornost (in tudi ker nas organizatorji prijazno popeljejo visoko in dlje, kjer je narave pač več). Tudi sicer ji kdaj pridem zelo blizu (npr. ko grem z družbo v hribe), vendar jo opazim samo na trenutke, saj so lahko v ospredju druge stvari, npr. pogovor ali zatopljenost v lastne misli.

Na odmiku je narava neposredno z menoj. Jutranje meglice, gibanje travnikov, vonj po gozdu, rosna trava, sonce izza krošnje … Podobno kot z naravo sobivam tudi s hišo, v kateri smo na obisku. Struktura sten, škripajoče stopnice, barva skodelice, mehka voda iz pipe … Zaljubim se v malenkosti in se spomnim, da se lahko vanje pogosteje zaljubljam tudi v svojem vsakdanjem okolju. Odmik je moj opomnik, koliko bogatih vtisov lahko ponudi čisto običajen dan.

Odmik je poglabljanje čuječnosti

Kljub temu da smo tiho (Babica, še vedno!), pa skupina udeležencev vseeno zelo vpliva name in ponavadi poveča mojo motivacijo za meditacijo. V krogu, kjer se vsak preda svoji izkušnji, imam priložnost, da opazovanju svojih misli (zvokov, telesnih znakov, česar koli že pač) namenim veliko več časa kot sicer. Seveda večji obseg meditacij ne prinese samo več prijetnega namakanja v tišini in globini, ampak tudi precej novih težav, ovir, preprek. Zaspanost, nemir, neprijetna čustva, zapletajoče se misli …

Tudi to sprejmem. Ob njih se učim in krepim. Ko ob večerih pogledamo še kak poučen video na temo meditacije, razširim svoja obzorja. Zdaj vzamem s seboj še nekaj modrosti.

Odmik je povezovanje

Babica, če bi vedela, koliko si z udeleženci povemo brez besed! Večino, ki se odmika udeleži prvič, preseneti, kaj se zgodi tekom dni – kako se skupina poveže. Včasih se počutim, kot da potujemo tudi v času in sedimo v stari izbi, vsi zbrani ob mizi … Na odmiku se povežem tudi s seboj.

Ob zaključni refleksiji mi veliko dajo izkušnje drugih, ki si jih podelimo med seboj (ko spet govorimo). Glasovi so nekoliko hripavi, a govorijo pozorno in ljubeče. Odmik je dotik.

Vabimo vas, da se nam pridružite že na naslednjem odmiku v novembru! Tridnevni odmik za prakso čuječnosti bo potekal od 22. do 24. novembra v domu Vojsko v objemu čudovite narave. Več o odmiku najdete na tej povezavi.

Objavi komentar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Print your prijavnica